Rak Ščitnice

Rak ščitnice je vrsta raka, ki prizadene ščitnico, žlezo v obliki metulja, ki se nahaja na vratu in je odgovorna za proizvodnjo hormonov, ki uravnavajo presnovo telesa. Ta vrsta raka je relativno redka, vendar se pogostost njenega pojavljanja povečuje, še posebej v zadnjih desetletjih, zaradi izboljšanih diagnostičnih metod. Je vrsta raka, ki je pogosto ozdravljiv, zlasti če se odkrije v zgodnjih fazah. Redno spremljanje tveganih dejavnikov, kot so družinska anamneza, izpostavljenost sevanju in spremljanje sprememb v vratu, so ključnega pomena za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni.

Simptomi

Rak ščitnice v zgodnjih fazah pogosto ne povzroča simptomov. Ko so simptomi prisotni, lahko vključujejo:

Utrujenost in šibkost

Povečanje vratnega dela

(izbočenost ali zatrdlina na vratu)

Bolečina v predelu vratu

ki se lahko širi v grlo, ušesa ali zgornji del hrbta

Spremembe v glasu

hripavost ali težave pri požiranju

Povečanje bezgavk na vratu

Težave z dihanjem

Diagnoza

Za postavitev diagnoze raka ščitnice se uporabljajo naslednje metode:

1. Fizični pregled: Zdravnik pregleda vrat in preveri morebitne zadebelitve ali izbokline.
2. Ultrazvok ščitnice: Ultrazvok je običajno prva preiskava, ki omogoča prepoznavanje sprememb v ščitnici, kot so vozliči.
3. Biopsija: Za potrjevanje diagnoze se iz vozliča vzame vzorec tkiva (fine-needle aspiration – FNA). To je ključna preiskava za ugotavljanje, ali je vozlišče rakavo.
4. CT, MRI in scintigrafija: Slikovne preiskave, ki se uporabljajo za ugotavljanje razširjenosti raka.
5. Preiskava ravni ščitničnih hormonov in kalcitonina: Merjenje ravni hormonov, kot sta TSH in kalcitonin, lahko pomaga pri odkrivanju bolezni.

Vrste raka ščitnice

Obstajajo različne vrste raka ščitnice, ki se razlikujejo po izvoru, agresivnosti in možnosti zdravljenja:

Papilarni rak ščitnice

Najpogostejša oblika raka ščitnice (približno 80% primerov). Raste počasi in se običajno širi na bezgavke v vratu, vendar je zelo dobro ozdravljiv.

Folikularni rak ščitnice

Druga najpogostejša vrsta. Običajno se pojavi pri starejših ljudeh, pri čemer je bolj verjetno, da se bo rak razširil na druge dele telesa (npr. pljuča ali kosti).

Medularni rak ščitnice

Redkejša oblika, ki izhaja iz C celic ščitnice, ki proizvajajo hormon kalcitonin. Ta vrsta raka lahko pogosto metastazira.

Anaplastični rak ščitnice

Zelo redka in zelo agresivna oblika raka, ki se hitro širi. Ima slabo prognozo.

Dejavniki tveganja

• Ženski spol: Ženske so bolj nagnjene k razvoju raka ščitnice kot moški.
• Starost: Povečano tveganje je pri starejših ljudeh, vendar se papilarni rak ščitnice pogosto pojavi tudi pri mlajših.
• Dednost: Družinska anamneza raka ščitnice lahko poveča tveganje, zlasti v primerih medularnega raka, ki je lahko dedni.
• Izpostavljenost sevanju: Ljudje, ki so bili izpostavljeni visokim ravnem sevanja (npr. pri zdravljenju drugih vrst raka), imajo večje tveganje za razvoj raka ščitnice.
• Hormonske spremembe: Hormonske spremembe, povezane z nosečnostjo ali hormonskimi terapijami, lahko vplivajo na tveganje za razvoj raka ščitnice.

Zdravljenje

Zdravljenje raka ščitnice je odvisno od vrste raka, stadija bolezni in drugih dejavnikov, kot so starost in splošno zdravstveno stanje pacienta. Možnosti zdravljenja vključujejo:

1. Kirurgija: Odstranitev dela ali celotne ščitnice (tiroidektomija) je najpogostejša oblika zdravljenja raka ščitnice. Pri tem je pomembno, da se odstranijo tudi bezgavke, če so prizadete.
2. Radioaktivni jod: Po operaciji se pogosto uporablja radioaktivni jod za uničenje preostalih rakavih celic, še posebej pri papilarnem in folikularnem raku.
3. Obsevanje (radioterapija): Včasih se uporablja za zdravljenje lokalno napredovalega raka, zlasti pri anaplastičnem raku ščitnice.
4. Hormonsko zdravljenje: Po odstranitvi ščitnice bolniki pogosto potrebujejo nadomestno hormonsko zdravljenje z levotiroksinom, da nadomestijo pomanjkanje ščitničnih hormonov.
5. Kemoterapija in ciljno zdravljenje: Uporabljata se predvsem pri napredovalih oblikah raka, kot je anaplastični rak.