O HPV odkrito: cepljenje in presejanje kot del skrbi za zdravje

Špela Novak
4. Mar. 2025

Danes obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o HPV. To je priložnost, da o HPV govorimo bolj odprto, bolj informirano in z manj zadrege. HPV je zelo pogost virus, s katerim se v življenju sreča veliko žensk in moških, zato to ni tema, ki bi zadevala le en spol ali le redke posameznike.

Prav zato je pomembno vedeti, da lahko s cepljenjem in preventivnimi pregledi naredimo veliko za zaščito zdravja. Pri ženskah ima posebno pomembno vlogo presejanje za raka materničnega vratu, v Sloveniji vključeno v program ZORA, medtem ko cepljenje proti HPV pomaga zmanjševati tveganje za več HPV-povezanih bolezni pri ženskah in moških. O HPV zato ni smiselno govoriti s strahom, ampak z jasnimi informacijami in poudarkom na preprečevanju.

HPV je pogost pri ženskah in moških, a o njem še vedno govorimo premalo

HPV oziroma humani papilomavirus je ime za veliko skupino virusov (cca 200). Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da večina okužb ne povzroča večjih težav in da jih telo pri velikem delu ljudi sčasoma obvlada samo. Pri nekaterih visoko rizičnih tipih pa lahko dolgotrajna okužba vodi v predrakave spremembe in raka. To pomeni, da HPV ni tema za prestraševanje, ampak področje, kjer sta znanje in preventiva res pomembna.

Prav zato je pomembno poudariti, da HPV ni znak neodgovornosti ali nekaj, kar se dogaja le redkim. Gre za zelo pogosto okužbo, ki zadeva ženske in moške. Ko je pogovor o HPV bolj odprt, je tudi odločanje o preventivi lažje, bolj mirno in bolj samozavestno.

HPV ni povezan le z rakom materničnega vratu, ampak tudi z drugimi raki in genitalnimi bradavicami

Ko govorimo o HPV, se največkrat omeni rak materničnega vratu, ker je to najpogostejši rak, povezan s to okužbo, in tudi eden tistih, ki ga je mogoče uspešno preprečevati z rednim presejanjem. Vendar pa HPV ni povezan le z rakom materničnega vratu. Dolgotrajna okužba z določenimi visoko rizičnimi tipi HPV lahko povzroči tudi rake nožnice, zunanjega spolovila, anusa, penisa ter nekatere rake ustnega in žrelnega predela. To pomeni, da je HPV širša zdravstvena tema, ki zadeva tako ženske kot moške.

Pomembno je tudi vedeti, da vsi tipi HPV ne povzročajo raka. Nekateri nizko rizični tipi so povezani predvsem z genitalnimi in analnimi bradavicami. Tudi te niso življenjsko ogrožajoče, lahko pa povzročajo nelagodje, stisko in potrebo po zdravljenju. Prav zato je dobro o HPV govoriti širše in ne le skozi eno samo bolezen.

Zakaj se največ govori prav o raku materničnega vratu

Rak materničnega vratu je pri HPV v ospredju tudi zato, ker je to edini HPV-povezani rak, za katerega imamo organizirano presejanje. Dolgotrajna okužba z določenimi visoko rizičnimi tipi HPV lahko povzroči predrakave spremembe na materničnem vratu, te pa pogosto dolgo ne povzročajo nobenih simptomov. Prav zato je presejanje tako pomembno: spremembe je mogoče odkriti dovolj zgodaj, da se jih zdravi še pred razvojem raka ali pa se bolezen odkrije v zelo zgodnji fazi.

Program ZORA v Sloveniji

V Sloveniji presejanje za raka materničnega vratu poteka v državnem programu ZORA. Program vključuje ženske med 20. in 64. letom, cilj pa je redno odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb. Presejanje temelji predvsem na odvzemu brisa materničnega vratu, ob določenih izvidih pa se uporablja tudi HPV test kot dopolnilna oziroma dodatna preiskava. Če ženska rednega pregleda ne opravi, prejme vabilo. Prav zaradi takšnega organiziranega pristopa je raka materničnega vratu mogoče v veliki meri preprečevati.

To je tudi razlog, da rednih preventivnih pregledov ni smiselno odlagati iz strahu ali zadrege. Pozitiven HPV test še ne pomeni raka, pomeni pa, da je potreben ustrezen nadaljnji korak po priporočilu ginekologa. Pomembno je tudi vedeti, da cepljenje proti HPV ne nadomesti rednih pregledov, saj cepivo ne ščiti pred vsemi tipi HPV.

Cepljenje proti HPV kot širša zaščita pred boleznimi

Pri HPV je eno najpomembnejših sporočil to, da je veliko bolezni, ki jih povzroča, mogoče preprečiti. Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, namen cepljenja pa je zmanjševanje tveganja za okužbe in posledično za predrakave spremembe, raka ter nekatere druge HPV-povezane bolezni. Zaščita je najboljša, če je cepljenje opravljeno pred morebitno izpostavljenostjo virusu.

V Sloveniji je cepljenje proti HPV vključeno v nacionalni program cepljenja:

  • Redno se izvaja pri dekletih in fantih v 6. razredu osnovne šole.

  • Brezplačno je na voljo tudi mladim, ki se niso cepili pravočasno, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti.

  • Pri nas je na voljo 9-valentno cepivo, ki ščiti pred genotipi HPV, povezanimi z več vrstami raka pri ženskah in moških, ter tudi pred tipoma, ki povzročata genitalne bradavice.

To pomeni, da cepljenje ni pomembno le za preprečevanje raka materničnega vratu, ampak tudi za zmanjševanje tveganja za druge HPV-povezane bolezni.

Normalizacija pogovora je ključ do boljše skrbi za zdravje

Pri pogovoru o HPV je pomembno ustvarjati več odprtosti in manj zadrege. Eden od ciljev mednarodnega dneva ozaveščanja je prav normalizacija pogovora o HPV in spodbujanje ljudi, da se, kjer je to mogoče, cepijo in vključujejo v presejanje. HPV je pogost, preventiva pa je učinkovita — zato cepljenje in presejanje nista stvar sramu, ampak del odgovorne skrbi za zdravje.

Kaj je najpomembnejše sporočilo?

HPV je pogost in večinoma poteka brez simptomov, zato se nanj ne moremo zanašati po občutku. Prav zato sta znanje in preventiva tako pomembna. Najpomembnejše sporočilo tega dneva ni, da bi se bali, ampak da bi vedeli: HPV je mogoče bolje obvladovati z odprtim pogovorom, s cepljenjem in z rednim presejanjem po zdravstvenih priporočilih. Ko je na voljo več jasnih informacij in manj zadrege, postane tudi skrb za zdravje lažja in bolj dostopna.

Najnovejše objave

Spanje kot del zdravja: zakaj »Sleep Well, Live Better« ni le slogan

Endometrioza: kadar bolečina ni nekaj, kar bi morala preprosto prenašati

O HPV odkrito: cepljenje in presejanje kot del skrbi za zdravje

PCOS v vsakdanjem življenju: prehrana, gibanje, telo in duševno zdravje

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): kako ga prepoznamo in kako poteka diagnoza?

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), plodnost in reproduktivno zdravje

Svetovni dan menopavze: čas je, da o tem obdobju govorimo bolj odkrito

Svetovni dan žensk ni le praznik

Rak materničnega vratu: nevarnost, ki jo podcenjujemo

Moški in rak prostate

Hormonsko neravnovesje pri moških? Da, obstaja

Spremembe na telesu te ne smejo izključiti iz družbe – spoštovanje človekovega dostojanstva

Včasih enaka pravila niso enake možnosti

Svoboda: ko lahko dihaš na glas, brez strahu in brez sramu

Demokracija: ko ima vsak glas prostor – ne le pravico

linkedin facebook pinterest youtube rss twitter instagram facebook-blank rss-blank linkedin-blank pinterest youtube twitter instagram