Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, pri kateri imamo res učinkovite možnosti preprečevanja. Cepljenje proti HPV in redni presejalni pregledi omogočajo, da spremembe odkrijemo dovolj zgodaj in ukrepamo še preden bi se razvil rak. Prav zato je zaskrbljujoče, da je zavedanje o nevarnosti pogosto premajhno. Ne zato, ker ljudi zdravje ne bi zanimalo, ampak ker je bolezen pogosto tiha, brez zgodnjih znakov in obdana z miti.
Cepljenje proti HPV pomaga zaščititi pred okužbami z nekaterimi tipi HPV, ki povzročajo veliko večino rakov materničnega vratu. Hkrati zmanjšuje tveganje tudi za nekatere druge rake pri ženskah in moških. Najbolj učinkovito je pred prvo izpostavljenostjo virusu, zato se v Sloveniji praviloma izvaja v 6. razredu osnovne šole, na voljo pa je tudi zamudnikom.
Pomembno je vedeti, da cepljenje ne zdravi že obstoječe okužbe in ne nadomesti rednih pregledov. Tudi cepljene osebe potrebujejo presejalne preglede. Prav tu ostaja veliko prostora za izboljšave, saj je precepljenost še vedno prenizka glede na cilje, ki jih za odpravo raka materničnega vratu postavlja Svetovna zdravstvena organizacija.
Več kot 95 % primerov raka materničnega vratu je povezanih z okužbo z visoko rizičnimi HPV. To še ne pomeni, da vsaka okužba vodi v raka. Večina okužb mine sama od sebe. Težava nastane, kadar okužba vztraja in začne povzročati spremembe na celicah materničnega vratu, ki se lahko sčasoma razvijejo v predrakave spremembe in nato v raka.
Prav zato je presejanje tako učinkovito. Omogoča, da spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, ko je ukrepanje pravočasno in praviloma uspešnejše.
V Sloveniji organizirano presejanje poteka v okviru programa ZORA. Namenjeno je ženskam med 20. in 64. letom starosti. Bris materničnega vratu se praviloma opravlja na tri leta, pri čemer lahko ženska prejme tudi vabilo, če pregleda dalj časa ni opravila.
Pomembno je razumeti, da presejanje ni namenjeno tistim, ki že imajo simptome, ampak tudi ženskam, ki se počutijo zdrave. Ravno zato je tako dragoceno. V zadnjih dveh desetletjih je program ZORA pomembno zmanjšal število novih primerov raka materničnega vratu v Sloveniji.
Normalen izvid običajno pomeni, da se nadaljuje po priporočeni časovnici. Spremenjen izvid pa še ne pomeni, da gre za raka. Pomeni le, da so potrebni dodatni koraki, kot so ponovitev testa ali dodatne preiskave, da se stanje razjasni in po potrebi pravočasno ukrepa.
Presejanje ni popolna garancija, je pa ena najpomembnejših oblik zaščite. Če se pojavijo težave ali simptomi, to ni več vprašanje presejanja, ampak razlog za pregled pri ginekologu.
Zgodnje oblike raka materničnega vratu so lahko dolgo brez simptomov, zato se ne smemo zanašati samo na občutek, da je vse v redu. Če pa se pojavijo znaki, jih je pomembno vzeti resno. Med najpogostejšimi so krvavitve iz nožnice, na primer po spolnih odnosih, izven cikla ali po menopavzi. Bolečina je lahko poznejši znak.
To ni razlog za paniko, je pa jasen razlog za pregled.
Rak materničnega vratu pogosto spremljajo tri nevarna prepričanja: da je človek varen, če nima simptomov, da se to dogaja drugim, in da je bolezni malo, zato ni tako pomembna. Prav ta prepričanja so lahko nevarna. Bolezen je namreč pogosto dolgo tiha, HPV pa je zelo pogosta okužba v populaciji.
Zato potrebujemo jasen, človeški in dostopen pogovor brez strašenja, a tudi brez olepševanja. Pomembno je, da znamo povedati, da je HPV pogost, da je presejanje oblika zaščite in da cepljenje ni ideološka tema, ampak možnost preprečevanja bolezni.
Rak materničnega vratu je nevaren prav zato, ker je lahko dolgo tih. A hkrati je eden tistih rakov, pri katerem imamo pomembno prednost: veliko primerov lahko preprečimo. S cepljenjem proti HPV, rednimi pregledi in pravočasnim ukrepanjem lahko naredimo veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled.
Zato je najpomembnejše, da o tej bolezni govorimo jasno, pravočasno in brez sramu. Ko se zavedanje poveča, se strah lahko spremeni v nekaj bolj koristnega — v zaščito, odgovornost in možnost, da številne zgodbe ostanejo neizživete.
